1. POVZETEK – ABSTRAKT

Title of my research project proposal in the subject Master’s research seminar is MOTIVATION FOR LIFELONG EDUCATION and inovation ADULT PEOPLE’S UNIVERSITIES NOVA GORICA and a use of  knowledge.
Already same address of the research project tell us something of the purpose of research priorities, as reflected in the survey, which will determine what motives lead to the continuing and adult lifelong learning and to use this knowledge.
According to the Svetličič (1999) and many other authors, we inhabitants of the northern coastal regions as part of Slovenia and the EU, players a new information revolution. Tthe basis is essential knowledge and information, for the members of the new informationsociety(Svetličič,1999).
The purpose of my task is therefore to explore the motives of adults, leading to continuous learning in the information society, which itself requires a greater development of functional literacy, as well as other information literacy skills necessary for the democratic functioning of the new information society.
c, as well as the development of north-coastal region.
I also assume that with the implementation of the LLP People’s University of Nova Gorica implement the recommendations of the European Commission.
Finally, I considered what to do to even greater motivation for adults LLP and indirectly to the development of functional literacy and information literacy in the north-coastal region. I mentioned that is already running “a national program of adult education” in Slovenia, as well as “a national strategy for the development of literacy,” and for the LLP, which are also in my view, essential for the development of science slovenian on the road to developed society

2. UVOD

V današnjem času lahko govorimo o družbi kot o družbi znanja, pa tudi o novi informacijski revoluciji, ter novi informacijski družbi, v kateri tisti, ki razpolaga z znanjem, ima tudi moč in je lahko konkurenčen na trgu dela in znanja. Pri tem pa po mnenju Svetličiča(1999) ne gre samo za sposobnost kreiranja znanja, pač pa tudi za sposobnost hitrega prilagajanja, asimiliranja in adaptacij znanja drugih, (Svetličič,1999).

Odrasle ločijo od mladine mentalne značilnosti, socialne, fizične, emocionalne in tudi različni motivi za učenje v sklopu socialnih značilnosti, kot so bogastvo izkušenj, uspešnost šolanja ter motivacija. Sklepi Evropskega sveta v Lizboni potrjujejo, da mora premik k vseživljenjskemu učenju spremljati tudi uspešen prehod v gospodarstvo in družbo, ki temeljita na znanju. Zato so evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja v sami srčiki prihajajočih sprememb in se morajo tudi sami prilagoditi. Bolj kot kdaj koli prej postaja dostop do najnovejših informacij in znanja, skupaj z motivacijo in spretnostmi, da to pametno uporabljaš za dobrobit sebe in skupnosti kot celote, ključ za krepitev evropske tekmovalnosti in izboljšanja zaposljivosti ter prilagodljivosti delovne sile. In tudi posamezniki v združeni Evropi želijo načrtovati svoja življenja.Od njih se pričakuje, da bodo aktivno doprinesli k družbi, živeti morajo pozitivno s kulturnimi, etničnimi in lingvističnimi razlikami.
Namen moje naloge je raziskovanje kateri motivi vodijo odrasle k stalnem učenju v informacijski družbi, ki sama zahteva večji razvoj funkcionalne pismenosti in tudi drugih informacijskih pismenosti, potrebnih za demokratično delovanje v novi informacijski družbi.
Center raziskave je usmerjen v raziskavo motivov vseživljenskega učenja odraslih na LUNG in uporabe in primernosti tega znanja za razvoj same LUNG pa tudi širše severno-primorske regije
Najprej sem se v nalogi odločila za izbiro teme in za to sem uporabila znanja iz predmeta Raziskovanje interneta z uporabo strežnika Google.
Pri pregledu literature pa sem se prav tako poslužila Google, nato pa sem proučila delo Tratnikove: Osnove raziskovanja v managementu(Tratnik,2002) in sicer za postopek priprave predloga raziskave ter samega poteka raziskave s poudarkom na uporabi ustrezne metodologije. To smatram za zelo pomembno pri sami nalogi, prav tako tudi metodologija v Mesečevem Uvodu v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu(Mesec,1999).
Po mnenju Jelenčeve sta po Unicefovi definiciji, tako neformalno kot formalno izobraževanje (ki na koncu izobraževanja daje diplome in javne listine), opredeljena kot celota procesov, v katerih osebe, ki štejejo za odrasle, razvijajo svoje zmožnosti in večajo poklicno usposobljenost za razvojno uspešnost.(Jelenc,1996). Poleg motivacije za stalno izobraževanje odraslih, so ostali dejavniki so še veselje do učenja in zadovoljstvo pri učenju, uporabnost znanja, napredovanje v karieri in poklicu, možnost zaposlitve, možnost boljše zaposlitve po zaključenem izobraževanju, zahteve delodajalca po višji izobrazbi ter potreba po druženju kot jih tudi povzemata V.Klenovšek Tanja. Na koncu pa bom ugotavljala, kaj se da storiti za še večjo motivacijo odraslih za VŽU in posredno za razvoj funkcionalne in informacijske pismenosti  v severno -primorski regiji. Omenila bom, da se že izvaja »nacionalni program izobraževanja odraslih« v Sloveniji, pa tudi »nacionalno strategijo za razvoj pismenosti« , ter za VŽU, ki sta tudi po mojem mnenju pomembni za razvoj slovenske znanosti na poti v razvito družbo.

3. KRITIČNI PREGLED LITERATURE

Pripravljenost odraslih za vključitev v različne oblike izobraževanja in tudi njihov uspeh sta odvisna od številnih dejavnikov, tako zunanjih, kot tudi notranjih in to pri neformalnem kot tudi pri formalnem izobraževanju.
Po Unicefovi definiciji, sta tako neformalno kot formalno izobraževanje ( ki na koncu izobraževanja daje diplome in javne listine), celota procesov, v katerih osebe, ki štejejo za odrasle, razvijajo svoje zmožnosti in večajo poklicno usposobljenost.(Z.Jelenc,1996). Jelenčeva v svojih delih tudi lepo opisuje izobraževanje odraslih, pa tudi VŽU, zato se mi zdi ena temeljnih za nalogo.

Pri pregledu literature pa sem se prav tako poslužila Google, nato pa sem proučila delo Tratnikove: Osnove raziskovanja v managementu(Tratnik,2002) in sicer za postopek priprave predloga raziskave ter samega poteka raziskave s poudarkom na uporabi ustrezne metodologije. To smatram za zelo pomembno pri sami nalogi, prav tako tudi metodologija v Mesečevem Uvodu v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu(Mesec,1999).
Naslednje so članki, dobljeni preko Googla in spletnih iskalnikov, ki analizirajo vseživljenjsko učenje. Vseživljenjsko učenje prikazuje tudi spodnja slika z naslovom:Pogovor o VŽU.

4.OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA

Opredelitev raziskovalnega področja in vprašanja

Znanje zaradi hitrega tehnološkega razvoja, informacijske tehnologije in s tem razvoja novih načinov komuniciranja izjemno hitro zastareva. Če želimo v korak s spremembami, je potrebno neprestano dopolnjevati tudi znanje, za naš razvoj, za kvalitetno opravljanje dela ter za bolj kakovostno preživljanje prostega časa. En temeljnih virov pridobivanje novega znanja je tako Izobraževanje, ki je postalo ali bo, del življenja vsakega posameznika.
Zato sem kot temeljno raziskovalno področje izbrala prav izobraževanje, in sicer raziskavo motivov, ki vodijo odrasle, da se izobražujejo .
Opredelila sem raziskovalno vprašanje: »Kakšni so motivi za izobraževanje odraslih na Ljudski univerzi v Novi Gorici ( v nadaljevanju na LUNG)« in v skladu s tem opredelila naslov raziskave: » Motivacija odraslih za vseživljenjsko učenje in inovacije na LUNG-Ljudski univerzi Nova Gorica”.
Predpostavljam, da je ekonomski, kot tudi sociokulturni dejavnik razvoja na LUNG in v Sloveniji tudi stalno učenje in vseživljenjsko izobraževanje odraslih in posledično njihova funkcionalna in informacijska pismenost.

5. POSTAVITEV HIPOTEZE

V raziskovalni nalogi predpostavljam, da vodijo odrasle na LUNG pri izobraževanju oz. pri vseživljenskem učenju na LUNG (Ljudski univerzi Nova Gorica) podobni motivi kot vodijo vse ostale slušatelje v Sloveniji k VŽU.
Po pregledu zgodovinskih dejstev sem postavila hipotezo, da tudi odrasle na LUNG-u vodijo pri odločitvah za vseživljenjsko učenje enaki motivi, kot so do sedaj splošno znani iz raziskav in sicer naslednji:da odrasle vodi v največji meri želja po učenju in pridobitvi novega uporabnega znanja, zahteve delodajalcev, bodisi za pridobitev nove zaposlitve ali potreba po ohranitvi lastne zaposlitve, želja po napredovanju v poklicu oz. karieri ter družabni stiki.
Predpostavljam, da je ekonomski, kot tudi sociokulturni dejavnik razvoja na LUNG in v Sloveniji tudi stalno učenje in vseživljenjsko izobraževanje odraslih in posledično njihova funkcionalna in informacijska pismenost.

6.METODOLOGIJA

6. METODOLOGIJA

6.1. Izbira metodologije

Za raziskavo sem uporabila kombinirano metodo, kombinaciji intervjujev in rezultatov raziskav o motivih za vseživljenjsko učenje. Opravila bom tri polstrukturirane intervjuje z zaposlenimi in z zunanjimi sodelavci na LUNG-u ter dva intervjuja z udeleženci izobraževanja .

6.2. Določitev časa, prostora in trajanja raziskave

Najprej sem se odločila, da bo raziskava trajala približno pet mesecev in sicer od marca,2009, ko sem izbrala področje raziskave in določila raziskovalno vprašanje ter se dogovorila z vodstvom LUNG-a za dovoljenje za opravljanje intervjujev z vodilnimi LUNG-a in z zaposlenimi na LUNG-u za potrebe raziskave, do konca junija 2009, ko bom raziskavo med zaposlenimi na LUNG-u tudi fizično opravljala in gradivo nato analizirala za potrebe raziskave.

Za določeno metodo, polstrukturirane intervjuje, sem se dogovorila z vodstvom LUNG-a za marec in junij 2009. V prvem tednu junija pa sem se odločila za urejanje in analizio gradiva, kodiranje in nato še združevanje pojmov v kategorije. V drugem tednu v juniju 09 pa bom spisala poročilo raziskave in ga do konca junija oddala v pregled nosilcu predmeta.

6.3. Intervju pri zaposlenih na LUNG-u in intervju v fokusni skupini ter transkript

V Prilogi 1 in 2: Intervju – odprti vprašalnik, sem natisnjeno predstavila, kakšna vprašanja bom postavljala udeležencem intervjuja, vodstvu in zaposlenim na LUNG-u. Vprašanja so se nekoliko razlikovala med intervjuji zaposlenim in intervjuji udeležencem izobraževanja odraslih kot je razvidno iz Priloge 1: Vprašalnik intervjuja zaposlenim na LUNG-u in zunanjim sodelavcem ter iz Priloge 2: Vprašalnik intervjuja udeležencem izobraževanja odraslih na LUNG .
Vsem bom postavila približno štirinajst vprašanj, nekaterim delno že prej v pisni obliki, nekaj vprašanj pa dodatno še med intervjujem.
Intervjuje bom posnela in doma najprej naredila transkripte tako da bom najprej gradivo prepisala na čisto, brez »slenga« in mašil. Nato pa bom gradivo urejala naprej po štirih korakih, ki jih bom opisala v naslednji točki.
Prav tako bom v obeh fokusnih skupinah opravila nekakšen skupinski intervju, kjer bom udeležencem postavila štirinajst vprašanj, ki pa so se nekoliko razlikovala od vprašanj, postavljenih v prvem sklopu intervjujev.
V prilogi Intervju –fokusna skupina pa pismeno navajam, kakšna vprašanja bom zastavljala v fokusnih skupinah ter v prilogi : Transkript -fokusna skupina še kakšne odgovore mi bodo dali udeleženci fokusne skupine.

6.4. Urejanje gradiva – štirje koraki
5.4.1. Transkript ali prvi korak pri urejanju gradiva

Vseh pet intervjujev, ki jih bom posnela, bom morala prepisati , da bo gradivo uporabno še za nadaljnjo obdelavo. Pri prepisu bom opuščala določene dele gradiva, ki so po mojem mnenju mašila, sleng ali nepomembni glasovi (mm, mhm, ok..).
Prav tako bom morala prepisati vprašanja in odgovore, postavljene in odgovorjene v fokusnih skupinah. Tako nastanevseh pet transkriptov intervjujev, ki so v prilogah posebej navedeni in še dva transkripta vsake fokusne skupine posebej.

6.4.2. Razčlenitev intervjuja in pripis ključnih pojmov ali drugi korak urejanja

Besedilo, obdelano na način, opisan v prvem koraku, bom v drugem koraku najprej razčlenila na sestavne dele, da dobilm enote kodiranja.
Enote morm določiti smiselno in jih tudi pobarvati z različnimi barvami v treh korakih.
V prvem koraku bom iz vprašanj barvno izluščila ključne pojme, te pa nato označiti v tabeli iz dveh delov, v levem delu v gradivu, barvno različno, nato pa jih zapisati ob besedilu v drugem delu tabele na desni strani teksta po postopku ZAPISA OZ. PRIPISA KLJUČNIH POJMOV NA DESNI STRANI TABELE.
V prilogah: Pripis ključnih pojmov, bom v natisnjeni obliki prikazala postopek iskanja ključnih pojmov iz besedila transkripta in postopek pripisovanja ključnih pojmov oz. urejanja gradiva, tudi barvno na desni strani tabele za vseh pet intervjujev, za vsakega posebej in posebej za vsako fokusno skupino.

6.4.3. Združevanje sorodnih pojmov v kategorije ali tretji korak

Tretji korak urejanja gradiva bom opravila tako, da bom združila po nekaj sorodnih vprašanj po sorodnih pojmih v skupna vprašanja, vse to iz posameznih petih intervjujev in iz obeh fokusnih skupin. Pod ta vprašanja pa bom združila sorodne odgovore na navedena vprašanja in tako dobila zelo reducirano besedilo po obsegu.
Prikazujem ga v prilogi : Združevanje sorodnih pojmov v kategorije intervjujev 1,2,3,4,5 in fokusnih skupin 1,2, in na primeru TRETJEGA KORAKA V UGOTOVITVAH.

6.4.5. Četrti korak ali interpretacija končnih ugotovitev s pomočjo tabele po odprem kodiranju
Kot sem prikazala v prilogi : Združevanje kategorij intervjujev in fokusnih skupin, bom za interpretacijo združila vsa mnenja tistih, ki sem jih intervjuvala na LUNG-u in v fokusnih skupinah in dobila krajši, zgoščen tekst z združenimi odgovori na vsa vprašanja, ki vsi več ali manj potrjujejo hipotezo o motivih izobraževanja odraslih.

7. Ugotovitve

Na osnovi zgoščenega teksta iz zadnjega ali četrtega koraka analize bom na osnovi odgovorov intervjuvancev – udeležencev VŽU na LUNG predstavila moje ugotovitve, kateri motivi vodijo odrasle k VŽU na LUNG. Vse bom še pojasnila v sklepih in v zaključku raziskave.

7. EMPIRIČNI DEL :MOTIVACIJA ODRASLIH ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NA LUNG

7.1.IZBIRA IN OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PODROČJA IN VPRAŠANJA

En temeljnih virov pridobivanje novega znanja je tako imenovano VSEŽIVLJENJSKO UČENJE, v nadaljevanju VŽU, ki je postalo ali bo, del življenja vsakega posameznika, tudi odraslih, ki se jih smatra v Sloveniji kot ključni člen izobraževalnega sistema.

Zato sem kot temeljno raziskovalno področje izbrala prav raziskavo motivov, ki vodijo odrasle k VŽU na LUNG.
Opredelila sem raziskovalno vprašanje: »Ali so motivi, ki vodijo odrasle k VŽU na LUNG enaki ali podobni kot drugod po Sloveniji ter ali VŽU na LUNG prispeva k razvoju LUNG in severno-primorske regije?«
V nalogi pa bom iskala še odgovore na vprašanje, ali ima VŽU odraslih v informacijski družbi, tudi vpliv na razvoj funkcionalne pismenosti in tudi drugih informacijskih pismenosti, potrebnih za demokratično delovanje v novi informacijski družbi.

7.2. Zgodovinski kontekst VŽU odraslih in motivov za stalno učenje

Pripravljenost odraslih za vključitev v različne oblike izobraževanja in tudi njihov uspeh sta odvisna od številnih dejavnikov, tako zunanjih, kot tudi notranjih in to pri neformalnem kot tudi pri formalnem izobraževanju. Po mnenju Jelenčeve sta po Unicefovi definiciji, tako neformalno kot formalno izobraževanje (ki na koncu izobraževanja daje diplome in javne listine), celota procesov, v katerih osebe, ki štejejo za odrasle, razvijajo svoje zmožnosti in večajo poklicno usposobljenost za razvojno uspešnost.(Jelenc,1996). Odraslega, ki se izobražuje, se opredeljuje v izobraževanju po andragoški definiciji tako, da je odrasla oseba katerakoli oseba, ki je prekinila redno šolanje in je prevzela nove družbene vloge, poleg tega pa se od časa do časa tudi izobražuje, in se ga obravnava v vzgojno-izobraževalnem procesu za odraslega. Tako definicija ne opredeljuje značilnosti osebe same, temveč tudi njen položaj v izobraževalnem in v učnem procesu(Jelenc S.1996). En ključnih dejavnikov za doseganje razvojnih ciljev, pa je tudi potrebna motivacija odraslih za stalno izobraževanje in za VŽU.

Poleg motivacije za VŽU in za stalno so po mnenju Klenovškove še drugi dejavniki VŽU, kot so še veselje do učenja in zadovoljstvo pri učenju, uporabnost znanja, napredovanje v karieri in poklicu, možnost zaposlitve, možnost boljše zaposlitve po zaključenem izobraževanju, zahteve delodajalca po višji izobrazbi ter potreba po druženju(V.Klenovšek T.(2001,102-128) in Radovan M.(2001),129-141)).

7.3. Postavitev hipoteze

Po pregledu zgodovinskih dejstev sem predpostavila nekaj hipotez:

– prva moja hipoteza je, da tudi odrasle na LUNG vodijo pri odločitvah za VŽU enaki motivi, kot so do sedaj splošno znani iz raziskav in sicer:da odrasle vodi v največji meri želja po učenju in pridobitvi novega uporabnega znanja, zahteve delodajalcev, bodisi za pridobitev nove zaposlitve ali obdržati zaposlitev, želja po napredovanju v poklicu oz. karieri ter družabni stiki.
– kot drugo hipotezo predpostavljam,da ima stalno učenje v informacijski družbi, velik pomen za razvoj funkcionalne pismenosti in tudi drugih informacijskih pismenosti in za razvoj LUNG in regije.

7.4. Izbira vzorca

Kvalitativno raziskavo bom opravljala na podlagi približno petih polstrukturiranih intervjujev med zaposlenimi organizatorji izobraževanj odraslih na LUNG-ljudskih univerzah in med vodstvom LUNG

7.5. Namen oz. cilj raziskave

Nalogo sem si zadala z namenom raziskati motive in pomen VŽU odraslih, tako za potrebe zmanjševanja funkcionalne nepismenosti in za večji razvoj LUNG-a in regije.
Potrdila bi rada predpostavljene hipoteze, da obstajajo motivi za VŽU odraslih tudi na LUNG, da obstajajo mogoče tudi povezave med VŽU in funkcionalno pismenostjo.
Z zmanjšanjem stopnje funkcionalnem pismenosti pa predvidevam, bi bil izpolnjen pogoj za večjo stopnjo razvitosti in konkurenčnosti v dobi informacijske revolucije.

8.POLSTRUKTURIRANI INTERVJU NA LUNG(empirični

Za raziskavo sem uporabila kvalitativno metodo polstrukturiranih intervjujev ter metodo primerjave oz. triangulacije intervjujev z obstoječimi sekundarnimi podatki iz raziskav in teorij ter razprav o izobraževanju in informacijski družbi.
Pri tej obliki intervjuja ali spraševanja, pri nestrukturiranem ali delno strukturiranem intervjuju, ki jo imenujemo tudi odprti intervju, kot pravi B. Mesec, ne uporabljamo vnaprej do potankosti pripravljenega vprašalnika, ampak zgolj vodilo ali predlogo za intervju. (Mesec,1996,80). Spraševalec in vprašanec pa sta v pogovoru in pri intervjuju v neposrednem stiku in načeloma spraševalec postavlja vsem vprašanim približno ista, v naprej delno pripravljena vprašanja ter lahko beleži odgovore. (Mesec,1996).
Tak način smatram da bo zagotavljal tudi v moji nalogi primerljivost odgovorov in kasnejšo kvalitetno obdelavo in analizo.

8.1. Postopek izvedbe kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev

Kvalitativno metodo za raziskavo ali polstrukturirane intervjuje bom izvedla v skladu z dogovorom z intervjuvanci, z njihovim predhodnim dovoljenjem.
Po možnosti »posnete« intervjuje bom analizirala tako, da bom najprej gradivo prepisala na čisto, brez »slenga« in mašil v prvem koraku analize. Nato bom gradivo urejala naprej po štirih korakih urejanja gradiva za analizo, tako, da bom pri prepisu opuščala določene dele gradiva, ki so bodisi mašila ali drugo, nato bom v drugem koraku najprej razčlenila na sestavne dele, da bom dobila enote kodiranja, ki jih bom določala smiselno in jih tudi pobarvala z različnimi barvami v tretjem koraku urejanja gradiva.Najprej bom iz postavljenih vprašanj intervjuancem barvno izluščila ključne pojme, te pa bom nato označila v tabeli iz dveh delov, v levem delu v gradivu, barvno različno, nato pa jih bom zapisala ob besedilu v drugem delu tabele po postopku »zapisa oz prepisa ključnih pojmov«, tretji korak urejanja gradiva bom opravila tako, da bom združila po nekaj sorodnih vprašanj po sorodnih pojmih v skupna vprašanja, vse to iz posameznih petih ali šestih intervjujev, nato pa pod ta vprašanja združila sorodne odgovore na navedena vprašanja in tako dobila zelo reducirano besedilo po obsegu. Tak zgoščen tekst z združenimi odgovori na vsa vprašanja, bom nato skušala analizirati in navedene odgovore uporabiti za to, če potrjujejo moje hipoteze o pomenu izobraževanja za razvojno uspešnost. Vprašalnik sem posredovala v prilogah v Prilogi 1: Vprašalnik.

8.2. Fizični intervju z vodjo LUNG« ter transkript INTERVJUJA« in Transkript intervjuja z intervjuvancem št. 1 ( zaposleni – direktor) sem posredovala v prilogi 2: Transkript intervjuja

8.3. Izbira oz. določitev ključnih pojmov za vse besedilo z uporabo barv v intervjuju

KLJUČNI POJMI, DOLOČENI IZ TEKSTA INTERVJUJA SO:
Izobražujejo se zaradi eksistence
Družabni stiki in motivi
So nekateri prisiljeni se dodatno izobraževati, da obdržijo zaposlitev.
Ponuja se štiri področja izobraževanja
Višje in visokošolsko izobraževanje
Podiplomski študij
Program POKI in kakovost izobraževanja
Kvaliteta izobraževanja
Motivi za izobraževanje
Dejavniki za vseživljenjsko izobraževanje(VŽ učenje)

8.4. Postopek primerjave podatkov o motivaciji za VŽU, dobljenih na LUNG s podatki na podlagi ankete o slovenskem javnem mnenju(SJM61)

Analizirano gradivo intervjujev bom primerjala z obdelanimi rezultati raziskav o izobraževanju in stalnem učenju oz. o vseživljenjskem učenju (VŽU) in razpravljala o rezultatih primerjav.

Primer Motivacije je razviden tudi iz spodnjega Videa.