2. UVOD

V današnjem času lahko govorimo o družbi kot o družbi znanja, pa tudi o novi informacijski revoluciji, ter novi informacijski družbi, v kateri tisti, ki razpolaga z znanjem, ima tudi moč in je lahko konkurenčen na trgu dela in znanja. Pri tem pa po mnenju Svetličiča(1999) ne gre samo za sposobnost kreiranja znanja, pač pa tudi za sposobnost hitrega prilagajanja, asimiliranja in adaptacij znanja drugih, (Svetličič,1999).

Odrasle ločijo od mladine mentalne značilnosti, socialne, fizične, emocionalne in tudi različni motivi za učenje v sklopu socialnih značilnosti, kot so bogastvo izkušenj, uspešnost šolanja ter motivacija. Sklepi Evropskega sveta v Lizboni potrjujejo, da mora premik k vseživljenjskemu učenju spremljati tudi uspešen prehod v gospodarstvo in družbo, ki temeljita na znanju. Zato so evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja v sami srčiki prihajajočih sprememb in se morajo tudi sami prilagoditi. Bolj kot kdaj koli prej postaja dostop do najnovejših informacij in znanja, skupaj z motivacijo in spretnostmi, da to pametno uporabljaš za dobrobit sebe in skupnosti kot celote, ključ za krepitev evropske tekmovalnosti in izboljšanja zaposljivosti ter prilagodljivosti delovne sile. In tudi posamezniki v združeni Evropi želijo načrtovati svoja življenja.Od njih se pričakuje, da bodo aktivno doprinesli k družbi, živeti morajo pozitivno s kulturnimi, etničnimi in lingvističnimi razlikami.
Namen moje naloge je raziskovanje kateri motivi vodijo odrasle k stalnem učenju v informacijski družbi, ki sama zahteva večji razvoj funkcionalne pismenosti in tudi drugih informacijskih pismenosti, potrebnih za demokratično delovanje v novi informacijski družbi.
Center raziskave je usmerjen v raziskavo motivov vseživljenskega učenja odraslih na LUNG in uporabe in primernosti tega znanja za razvoj same LUNG pa tudi širše severno-primorske regije
Najprej sem se v nalogi odločila za izbiro teme in za to sem uporabila znanja iz predmeta Raziskovanje interneta z uporabo strežnika Google.
Pri pregledu literature pa sem se prav tako poslužila Google, nato pa sem proučila delo Tratnikove: Osnove raziskovanja v managementu(Tratnik,2002) in sicer za postopek priprave predloga raziskave ter samega poteka raziskave s poudarkom na uporabi ustrezne metodologije. To smatram za zelo pomembno pri sami nalogi, prav tako tudi metodologija v Mesečevem Uvodu v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu(Mesec,1999).
Po mnenju Jelenčeve sta po Unicefovi definiciji, tako neformalno kot formalno izobraževanje (ki na koncu izobraževanja daje diplome in javne listine), opredeljena kot celota procesov, v katerih osebe, ki štejejo za odrasle, razvijajo svoje zmožnosti in večajo poklicno usposobljenost za razvojno uspešnost.(Jelenc,1996). Poleg motivacije za stalno izobraževanje odraslih, so ostali dejavniki so še veselje do učenja in zadovoljstvo pri učenju, uporabnost znanja, napredovanje v karieri in poklicu, možnost zaposlitve, možnost boljše zaposlitve po zaključenem izobraževanju, zahteve delodajalca po višji izobrazbi ter potreba po druženju kot jih tudi povzemata V.Klenovšek Tanja. Na koncu pa bom ugotavljala, kaj se da storiti za še večjo motivacijo odraslih za VŽU in posredno za razvoj funkcionalne in informacijske pismenosti  v severno -primorski regiji. Omenila bom, da se že izvaja »nacionalni program izobraževanja odraslih« v Sloveniji, pa tudi »nacionalno strategijo za razvoj pismenosti« , ter za VŽU, ki sta tudi po mojem mnenju pomembni za razvoj slovenske znanosti na poti v razvito družbo.